Odpiralni čas: torek – nedelja: 10.00 – 18.00 1. januar, 1. november, 25. december: zaprto 24. in 31. december: 10.00 – 14.00
Vstopnina: 5,00 EUR odrasli 10,00 EUR družine 2,50 EUR otroci, dijaki, študenti, upokojenci BREZPLAČNO invalidi, brezposelni, predšolski otroci, člani ICOM, SMD, PRESS 10 % POPUST skupina nad 10 obiskovalcev
Kulturni center Vrhnika Tržaška cesta 32 1360 Vrhnika
OBČASNA RAZSTAVA NA OGLED SAMO ŠE DO 5. 5. 2019!
Lepo vabljeni na ogled občasne razstave v času odpiralnih ur stalne razstave Moja Ljubljanica.
Rapalska meja
Rapalska meja med Kraljevino Italijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila z Rapalsko mirovno pogodbo določena 12. novembra 1920. Italijanska stran se je v svojih ozemeljskih zahtevah že v času prve svetovne vojne sklicevala na historično pravo, predvsem z utemeljitvijo dolge tradicije rimske kulture na tem prostoru. V letih 1914-15 je za vstop v vojno vodila dvojna pogajanja z nasprotnima stranema antante in Avstro-Ogrske. 26. aprila 1915 je z antanto podpisala Londonski pakt, ki ji je dodeljeval: Tridentinsko, Južno Tirolsko do Brennerja, Trbiž, Goriško-Gradiščansko, Trst z okolico, Istro do Kvarnerskega zaliva, otoka Cres in Lošinj z manjšimi otoki, polovico Dalmacije s Šibenikom in otoki, albansko Vloro, upravljanje Dedokoneza in pravico do upravljanja zunanje politike Albanije, pravico do razdelitve turškega ozemlja ob morebitnem razpadu Otomanskega imperija ter pravico do kompenzacije, v kolikor bi Francija in Velika Britanija povečali svoje afriške posesti na račun Nemčije. Meja na našem območju bi potekala po črti Trbiž – Predel – Mangart – Triglav – Podbrdo – Idrija – Snežnik – Kvarner. 23. maja 1915 je Italija prek svojega veleposlanika D’Avarna nekdanji zaveznici na Dunaju napovedala vojno.
Že leta 1917 je ameriški predsednik Woodrow Wilson v priporočilu senatu podal zahtevo po ustanovitvi skupnosti narodov. V 9. in 10. točki priporočil je navedel popravek italijanske meje po jasno določenih narodnostnih črtah in avtonomijo za avstro-ogrske narode. V 14. točki podan predlog po ustanovitvi splošnega združenja narodov, ki bo poroštvo za politično neodvisnost in nedotakljivost velikih in malih držav, je odločilno pripomogel k ustanovitvi Društva narodov po koncu vojne. Oktobra 1918 je Avstro-Ogrska antanti v zameno za premirje ponudila avtonomijo za slovanske narode, kar je ameriški predsednik Wilson zavrnil. Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov je 21. oktobra 1918 na podlagi Wilsonove zavrnitve zahteval brezpogojno samoodločbo in 29. oktobra 1918, po porazu Avstro-Ogrske in centralnih sil, razglasil narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s središčem v Zagrebu. Novonastala država je obsegala slovensko etnično ozemlje, Istro, Kraljevino Hrvaško s Slavonijo, Dalmacijo ter Bosno in Hercegovino.
Mejno vprašanje se je med 8. in 12. novembrom 1920 zaključilo v Rapallu. Kljub temu, da je jugoslovanska stran vztrajala na Wilsonovi razmejitveni črti, je Italija pridobila še obsežnejše ozemlje, kot ji je bilo dodeljeno z Londonskim paktom. Razmejitev je potekala na črti: Mangart – Triglav – Krnice pri Novakih – Špehovče – Hotedršica – Planina – Snežnik – Reka. Ozemlja zahodno od črte so bila 5. januarja 1921 uradno priključena Italiji. Z ratificiranjem Rapalske pogodbe je tudi zanimanje za raziskovanje rimskega zapornega sistema v celoti presahnilo.
Med 26. in 28. oktobrom 1922 fašisti s pohodom na Rim prevzamejo 20-letno oblast v Italiji.
Januarja 1924 je Kraljevina SHS popustila Mussoliniju in z Italijo podpisala Rimski sporazum, po katerem sta si razdelili svobodno državo Reko. S tem dejanjem je rapalska meja dobila končno obliko.
Alpski zid
Med letoma 1930 in 1942 Italija gradi utrdbeni sistem po celotni kopenski meji – Alpski zid (Vallo Alpino), vzdolž rapalske meje postavi dve obrambni črti: Zona di sicurezza: Fužine – Vršič – Lepena – Bogatin – Lajnar – Porezen – Godovič – Hrušica – Planina – Javorniki – Snežnik – Gomance – Klana – Reka in Zona di resistenza: Peč – Mangart – dolina reke Idrijce – Črni vrh – Javorniki – Nanos – Pivka – Jelšane – obronki Čičarije – Opatija. Novembra 1935 izstopi iz Društva narodov in se odkrito priključi nacističnemu bloku.
Rupnikova linija
Kraljevina Jugoslavija med letoma 1935 in 1941 gradi svoj obrambni sistem ob rapalski meji, ki poteka ob črti Žirovnica – Ratitovec – Blegoš – Žirovski vrh – Ljubljanski vrh nad Vrhniko – Cerknica – Črni vrh – Plese. Ime dobi po generalu Leonu Rupniku – Rupnikova linija.
Konec leta 1939 italijansko vojno ministrstvo izda okrožnico, po kateri Alpski zid preide iz obrambne v napadalno doktrino. Spomladi 1940 začne jugoslovanska stran na Rupnikovi liniji namesto velikih utrdb graditi številna gnezda ojačane fortifikacije. 6. aprila 1941 sile osi napadejo Jugoslavijo, jugoslovanska kraljeva vojska kapitulira 17. aprila 1941.
Oba utrdbena sistema nista bila nikoli dokončana in v uporabi, podobno kot mogočne utrdbe širom Evrope, nista ustrezala novim tehnikam bojevanja. Poleg danes vidnih materialnih ostankov je rapalska meja zapustila neizbrisen pečat skrunitve slovenske kulture na zahodni strani meje.
Odpiralni čas:
torek – nedelja: 10.00 – 18.00
Razstava Moja Ljubljanica je na
ogled do 13. septembra 2022.
Vstopnina:
5,00 EUR odrasli
10,00 EUR družine
2,50 EUR otroci, dijaki, študenti, upokojenci
BREZPLAČNO invalidi, brezposelni, predšolski
otroci, člani ICOM, SMD, PRESS, Ljubljana Card
Cenik vodenj
Kulturni center Vrhnika
Tržaška cesta 32
1360 Vrhnika